SCHAPENDOES - OVCJI KODER

Subtitle

IDA    16.11.2004-29.12.2014 

Prišel je ta žalosten dan, ko smo se morali posloviti od Ide.

Od naše bradatke polne energije in njenih uporniških ustvarjalnih zamisli. 

Še ko je komaj stala na tačkah je besno lajala na sosedovega kužka ko je šel mimo, se hotela zagnat za avtomobilom in ljubosumno čuvala svoje dragocene igračke.  

Bila je nekaj posebnega, res edinstven kuža, ki me je naučil drugačnega razmišljanja, neskončnega potrplenja  in spoznanja, da je na koncu vedno, vedno vse po njeno   . 

Še vedno se nasmejim, ko se spomnim njenih lumparij.

Kako sem jo neštetokrat z jeznim ukazom ustavila pred blatno lužo, obrnila se je me pogledala in skok v lužo in spet tisti njen pogled a vidiš kje sem. Isto je bilo z valanjem po kakšni umazaniji in to je bil prav poseben stil valanja, najprej je packarijo zaciljala z glavo ušesom nato pa čop cela na tla.Čez čas smo prav po stilu vedeli a samo uživa v mokri travi ali grr   .

Poskusili sva z agilityem. Najprej sva skočili skupaj, to je šlo, pol pa je morala sama, ni šans, samo mogoče 2x-3x pol se je pa uprla kar ulegla se je na tla in nobena igračka in super hrana je ni premamila. Če sem nato skočila sama je spet ona za mano nato spet upor in njen pogled no daj najprej ti. Raje je ležala na mizi kontrolirala ostale in jih odganjala od mize njenega prestola, če so se preveč igrali pa je lajala. 

Ja veliko je imela za povedat ta naša Ida, tako, da so na že bolela ušesa   , če sta se Bella in Mon Ami igrali je lajala za vsak slučaj, da je bi ne pohodli, če smo zavili za njo v napačno smer nas je prigovarjala, da moramo za njo, lajala je na valove, ki so bili nemogoči in se jih ni dalo ujet, na avtomobile predvsem pa na motorje tiste ko so bolj rohneli kot peljali hitro. 

Ko je bila mlajša je uživala v teku, uživala ko smo se skupaj podali na rolanje po naši dolini ali sprehode v naše gričke. Pri svojih petih letih je dobila pomočnika Bello, ki je imela do nje zelo spoštljiv odnos. Z njeno in našo pomočjo se je rešila veliko svojih strahov, čeprav se je še vedno zelo bala pokov, balonov, čolnov, nenavadnih zvokov. Ampak na to smo se navadili in ko je obstala kot vkopana in je dvignila svoja ušesa jo je bilo potrebno hitro privezat na povodec. Najbolj varno se je počutila v kopalnici v bani ali pa v omari. 

Pri svojih sedmih letih je bila zelo nesrečna, tako nesrečna da sem ji poskušala najti nov dom. Nesrečna je bila, ker smo veliko potovali (seveda z njo) in to ji ni bilo všeč prav videla sem po njenih dejanjih in pogledu. Vendar na srečo nisem našla doma, ki bi bil po moje idealen za njo in ostala je z nami. Nekaj časa je potrebovala, da se je vdala v usodo in se pomirila. 

Zelo lepo je sprejela  Mon Ami v svoje okrilje in na moje začudenje jo je mala z veseljem uponašala in se učila od nje. In Ida je bila potrpežljiva ter prijazna do nje.

Bile so prava triperesna deteljica, prva pa seveda Ida. Predvsem, ko smo srečali neznane pse je ona prva preverila, če so prijazni. Če se ji je zdel pes napadalen se ga je izognila v loku in z njo tudi Bella ter Mon Ami. Bila je prijazna do drugih živali in ljudi, ampak želela je svoj prostor, svoj krog zasebnosti in če je bil kakšen kuža preveč nadležen je znala globoko zarenčat.

In ta njen krog zasebnosti smo spoštovali tudi mi, v hiši, na vrtu, avtodomu, avtu, prikolici povsod je imela svoj prostorček in mir.  

Zdaj ima svoj mir naša lumpa Ida, pozdravi na mavrici Mandy, Valija, Olija in Harija.

Pogrešamo te.  

   .

 

Sagena don t forget-Ida

Ida je prišla v naš dom pozimi 2005 leta, 5 mesecev po smrti Vlija-Ostwald. Moram priznati, da je bil njen prihod nepremišljen, poln čustev, ker smo tako pogrešali Valija. Odločila sem se za pasmo, ki se mi je zdela primerna, nisem pa se dovolj poglobila v njihove pomanjkljivosti in seveda v vzreditelje. No kaj hočeš, dobili smo Ido, ki je polna nasprotij. Polna energije, ki jo je do sedaj zelo redko izpraznila do konca (prej mi odpovemo). Nekje sem prebrala, da psi te pasme radi pretiravajo, to 100% drži za Ido.  Je prijazna do ljudi, vseh živali. Ima neverjeten občutek, kakšen je kuža, ki se približuje, prijazen ali napadalen. Temu ustrezen je tudi njen pozdrav ali ignoranca.

V njenem prvem letu smo se ukvarjali le z njenimi strahovi. Boji se namreč vseh nepoznanih zvokov, po drugi strani je pa zelo samozavestna, trmasta in pametna. Primer, če  sliši neznan hrup na sprehodu, se bo naslednji dan upirala na vse načine (vleče drugam, se vleže in noče naprej, laja, sklače v vodnika....), da bi šla drugam na sprehod. Ta njen cirkus traja kar nekaj časa, da se umiri. Ne vem zakaj, ampak grozno se boji smetiščarjev, in vseh siren. In lumpa prav dobro ve kdaj in kje se nahajajo smetiščarji, da se skrije ali pa vleče drugam. Če se dogaja kaj neprijetnega si gospodična lepo odpre vrata v hišo in se skrije v kopalnici. Nekaj časa je bila aktualna celo banja. Zna odpreti vsa vrata ne glede na katero stran se odpirajo.

Obožuje plišaste igrače, da lahko  naredi luknjico vanje in vleče ven polnilo zelo elegantno in počasi. Rada ima vodo v vseh oblikah, okusih in barvah (najboljša je umazana blatna luža). Nagaja ji edino morje, ker se valovi nočejo ustavit na njen ukaz, zato lovi valove in laja kot nora. Rada plava, vozi se s srfom, kajakom in gumjastim čolnom. Boji pa se gliserjev še posebej če gredo hitro.

Ida je zelo glasna, a ne laja kar tako, jaz pravim, da je svetovna klepetulja. Vedno, ko ji kaj ukažeš  te najprej  nalaja potem pa naredi kar želiš.Vedno, res vedno ima prvo in zadnjo besedo.

Z prihodom Belle so se njeni strahovi občutno zmanjšali, začela je sodelovat v pasji šoli (kaj vse naredi ljubosumje) in življenje z njo je veliko bolj prijetno.

 

 

Ida came to our home in winter 2005, five months after Ostwald-Vali died. I must admit that her arrival was not well planned; it was an emotional decision because we desperately missed Vali. I chose a breed that seemed suitable, but I did not research its drawbacks and breeders thoroughly enough. So, we got Ida – a dog of contradictions. She is so full of energy that so far she has rarely spent it all (we usually give up first). I read somewhere that dogs of this breed often exaggerate and this is 100% true for Ida. She is kind to people and all animals. She has an excellent sense about whether the dog that is approaching her is friendly or aggressive and so the result is either her greeting or ignoring the dog.

 During the first year of her life we had to deal with her fears all the time. She is afraid of all unknown sounds, but on the other hand she is very confident, stubborn and smart. If she hears some noise while she is out on a walk, she will resist in all ways possible (pulling in the other direction, lying down and not wanting to continue, barking, jumping on whoever is with her), demanding to take her for a walk somewhere else. This circus lasts for quite some time before she calms down. For some unknown reason she is terribly afraid of garbage collectors and all kinds of sirens. The rascal knows very well where the garbage collectors are and when they are coming, so she either hides herself or pulls in the opposite direction. If something unpleasant is taking place, she opens the door to the house and hides in the bathroom. For a while even the bathtub was her favourite hiding place. She knows how to open all doors regardless in which direction they swing.

She adores soft toys, in which she makes a small hole and very elegantly and slowly pulls out the stuffing. She loves water of any kind, taste and colour (a dirty, muddy puddle is the best). She is only at odds with the sea, because the waves will not stop at her command, so she chases them and barks like crazy. She loves to swim, ride on a surfing board, in a kayak or a rubber boat. But she is afraid of motorboats, particularly fast ones.

Ida is very loud, but she does not bark without a good reason. I like to say that she is a world class gossiper. Whenever you give her a command, she first barks at you and only then does what she is told. She always wants to make her point.

When Bella arrived, her fears subsided, she began to cooperate at dog school (it is incredible what jealousy does) and life with her is much more pleasant.

 

 

Recent Forum Posts

Newest Members